Kaj je tako tužno vsigde?
Žalost mir mi muti.
Je l’ na svetu koga igde
da bi štel me čuti?…
Mraki su zaprli tvoje,
mame, drage oči.
Bežal sem pun tuge svoje
grobu tvojem v noći.
Zval sem tebe, da l’ bi mi se
glas tvoj z groba javil.
Rekel sem: – Da l’ sećaš li se
– Tatek me ostavil…
– Sam sem, sam na ovem svetu,
vse mi je moj pinklec.
Zmolil bum se za vas, dragi,
gda zvon bu širil cinklec…
A ja bum ostal zmučen
vuz cestu, tam pri Križu.
Dragi Božek, daj me zemi
v tvoju drobnu hižu…
Objavljeno 1931.
Odgovori