Hvala tebi Katice!
Na tve Vkanljivosti,
Zešel sem iz temnice,
Ljubit sem te dosti
Jur i meni jesu
Bogi milostivni,
Niti mi več nesu
Z ljubavjum tvum silni.
Vgasel je moj ogenj,
Nemrem serdit biti,
Kaj bi samo mogelj
Ljubav kakvu skriti.
Nepremenjam farbu,
kad tve ime čujem
v sercu nimam larmu,
Če prem te zgledujem.
Senjam, ali vsigdar
Senja moja nesi
Zbudim se: več nigdar
Perva misel jesi
Kad mi dalko jesi
Ne želim te bliže,
Nit gda dalko nesi
Drago mi je više.
Od tvoje lepote
Misleč ne omiljam,
Niti več na špote
Tvoje serdit bivam.
Kad sem s tobum blizom
Zburkanja niš nimam,
I z mem Protivnikom
Lahko te spominam.
Gledaj me serdito;
Govori mi lepo;
Ne to hasnovito.
Oko me bu slepo.
Nit mi zapoveda
Govorenje tvoje,
Nit tve več pogleda
Oko v serce moje.
Od tebe radosti
Nemrem več imati
Nit kakve žalosti
Zrok mi moreš dati.
Ar prez tebe ljubim
Gore i ledine;
Nit s tobum, gde čutim
Nepovoljnost gine.
Istinsko valujem,
Da još lepa jesi,
Neg od serca čujem,
Da prez Para nesi,
I (žal naj ti ne bu)
Falingu sem imal,
Gda v tvojem pogledu
Lepotu sem štimal.
(Sram me je) gda strelu
Ljubavi sem vlomil,
Štimal sem da v telu
Serce sem si zlomil.
Ali, za zlu vujti:
Iz sile se znesti,
I za prostom biti,
Vse je moč podnesti.
Ptici pripeti se
V lepek doleteti
Perje prilepi se
Njoj pak odleteti.
Perje pogubleno
Berzo vzeme na se,
V mesto pogibelno
Lahko več neda se.
Štimaš da neda se
Pogor star zatreti,
Kajti nit neda se
Jezik moj zapreti,
Nagnenje nature
Kate! reči sili
Oneh ki su v hude
Pogibelji bili
Ovak i Vojaki
Viteštva činjenja
kak su bili jaki
ka su ranh znamenja.
Kaže tak i sužen
Kada vude z muke
Veselo lanc ružen
Breme njegve ruke.
Zato ja govorim
Da se zadovolim
Nit se zato borim
Da se s stobum zvolim.
Nit’ bum pital tebe,
Je li imam pravo?
Nit je li od mene
Čuti tebi zdravo.
Nestalnu te puščam,
Gubiš serce verno,
Sudit’ ti dopuščam,
Ki bu vesel pervo
Znam da neče k Katici
Tak verni več dojti
K takvi Ciganici
Lahko mi bu projti.
Odgovori