Martinova brada

Stari oča Martin
Bil je veseljâk,
Do sto lêt je živel
Vàvêk zdrav i jak.
Z bradó se je gizdal,
Beló ko oblak.

Baš o stotem letu
Oči je zaprl,
Na postelj se prožil,
Z bradó se prostrl
– Ko z belém pokròvom –
I tiho je vrml.

Potlje sake noči,
Dok misec svetí,
Na grobu je svetlo,
Pod kêm Martin spí:
Velîdo da brada
To mu se belí.